O, Marja 

Marji je mar, zato smo veseli, da je del ekipe Odprte kuhne. Brihtna, iznajdljiva in izjemno potrpežljiva skoraj neopazno poskrbi za zadeve, ki so ključne za uspešno organizacijo naših petkovih druženj na Pogačarjevem trgu in drugih aktivnosti. Njen uradni naziv je vodja logistike, kar zaobjema vse od vodenja ekipe študentov do skrbi za opremo in pripomočke – od kozarcev do lepilnega traku, brez pričakovanega negodovanja pa poskrbi tudi za znaten del birokracije.

Z občudovanjem spremljamo, kako suvereno opravlja tudi najbolj neprijetne telefonske pogovore, s še večjim zanimanjem pa sledimo njenim vsakodnevnim pripetljajem – Marji uspe prav vsako nepriliko, naj bo to padec s kolesom, odlepljen podplat čevlja ali nočna plezalna akcija za njeno navihano mačko Momo, spremeniti v zabavno anekdoto, ob kateri smeh glasno odmeva po pisarni.

Radi imamo Marjo, saj se lahko nanjo vedno zanesemo. Nekoliko skeptični smo le glede njene velike ljubezni do kodrolistnega ohrovta in cvetače (nihče ju menda nima tako zelo rad?!), a kot edini vegetarijanki v ekipi zaupamo njenim izbiram (za naše priloge).

Bi jo želeli bolje spoznati? Berite dalje …

Katera je tvoja najljubša jed na Odprti kuhni?

Izbira je čisto odvisna od razpoloženja in temperature, največkrat pa se mi kosilo nekako zgodi, ko grem mimo stojnice in mi nos pove, da je to danes to. 

Kaj si želela postati, ko si bila majhna?

Zoologinja. Velik del otroštva sem preživela v gozdu, saj smo se z družino preselili na podeželje. Z bratom sva našla veliko poškodovanih živali, ki smo jih vozili do veterinarjev in zavetišč. V srednji šoli me je sicer premamilo družboslovje, še vedno pa sem izjemno navezana na naravo in živali. 

Kako da se ekipa pri svojem delu ne zredi?

Hehe. Čez teden je težje, saj še ne pojemo zajtrka, ko se že pogovarjamo o tem, kaj bomo jedli za kosilo. Ob petkih pa je ponavadi toliko dela, da si čas za prvi obrok vzamemo šele popoldne. Da sploh ne govorim o kilometrih, ki jih naša ekipa ob petkih prehodi po Pogačarjevem trgu. Čez teden tako nabiramo zaloge, ob petkih pa jih pokurimo. 

Ima ekipa kakšno interno šalo na tvoj račun?

Ufff, kje naj začnem … najprej mi je bila odrečena pravica do izbire glasbe, ki jo poslušamo v pisarni, saj naj bi ekipo demotivirala. Pa recimo to, da nihče noče več sedeti nasproti mene, ko jemo kosilo, ker sem nekoč tako zavzeto razlagala neko zgodbo, da mi je svoj curry uspelo katapultirati v Liorjevo naročje.

Kaj ti je pri vaši ekipi najbolj všeč? 

To, da smo iskreni in da skrbimo drug za drugega. Da se pohvalimo, ko je delo dobro opravljeno. Da držimo skupaj, ko pride do zapletov in da vedno iščemo nove izzive. Da se vedno znova vprašamo, kako bi lahko bili še boljši.

Kaj je tvoj skriti/ najbolj neuporaben talent? 

Zelo dobro si zapomnim pasme psov, zato prepoznam večino kužkov, ki jih srečam.

Kaj je najbolj stresen del tvoje službe? 

Trenutno to, da sem v ekipi manj časa kot ostali sodelavci in se mi zdijo nekatere situacije bolj usodne, kot dejansko so. V takih trenutkih sem zelo hvaležna izkušeni ekipi, ki me pomiri in mi pomaga, da zaplet skupaj rešimo. 

Kaj trenutno najbolj pogrešaš? 

Objeme, objeme, objeme. Sproščenost v družbi in nezadržano veselje, ko srečaš znanca na ulici. Pa kakšen koncert ali gledališko predstavo. Druženje.

Katero jed najpogosteje kuhaš? 

Poleti zelenjavo v woku na 1001 način, pozimi pa juhe in čorbe.

Če bi lahko spremenila eno stvar na svetu, katera bi to bila?

Da bi vsi ljudje na svetu imeli dovolj denarja in priložnosti za izobrazbo ter kupovanje izdelkov, ki ne škodujejo planetu in ostalim živim bitjem.